Kljub turobnemu vremenu smo se danes z učenci 6. razredov odpravili na interdisciplinarno ekskurzijo Plazovi v Vipavski dolini. Zaradi spolzke in zahtevne poti smo se že uvodoma odpovedali ogledu plazu Selo v okolici Črnič, ki je največji plaz pri nas. Iz Ajdovščine smo se skozi Lokavec odpeljali proti plazu Stogovce, ki se je sprožil pred desetimi leti. Naš vodič dr. Tomislav Popit, iz Naravoslovno tehniške fakultete, Oddelka za geologijo, Univerze v Ljubljani, nas je med potjo seznanil z osnovami geologije, pojasnil, kako nastajajo plazovi ter kako jih saniramo. Po več kot enournem sprehodu smo se peš odpravili še proti plazu Slano blato, ki ga je v svojih zapisih leta 1789 omenjal že znanji slovenski polihistorza francoskega rodu, Baltazar Hacquet. Plaz se je ponovno sprožil leta 2000. Kljub utrujenosti in za marsikoga zelo naporni poti navkreber smo prispeli do vrha plazu, kjer smo si ogledali, kako s postavitvijo pilotov in vodnih zbiralnikov rešujejo problem plazenja plaznine proti naselju Lokavec. Ker smo za hojo do obeh plazov porabili preveč predvidenega časa, smo si ob povratku na avtocestnem odseku pred Selom kar z avtobusa ogledali pahljačasti del pete plazu Selo. Njegovo starost, nekaj več kot 40.000 let, so ocenili s pomočjo datacije borovca, ki so ga našli med plaznino. Pri teh raziskavah je sodeloval tudi dr. Popit.
Kljub nekoliko bolj pohodniškemu naravoslovnemu dnevu so se učenci domov vrnili z novim znanjem, zanimivimi izkušnjami in goro digitalnih fotografij, ki so nastajale z njihovimi mobilci. Te bomo po opravljenem šolskem izboru odposlali na natečaj Zveze geografov Slovenije z naslovom Mi v pokrajini.
Zapisala: Tatjana Pahor
